Skupina Miške, kjer so otroci stari od 2 do 3 leta, se je letos pridružila ostalim trem oddelkom v razvojni nalogi ZRSŠ z naslovom Vključujoči vrtec in šola.

Poudarek projekta je na povezovanju strokovnih delavcev pri skupnem razvijanju pedagoške prakse, usklajene z individualnimi potrebami in zmožnostmi otroka, ki temelji na formativnem spremljanju ter spodbuja optimalen razvoj posameznika. Strokovni delavci tako v vzgojno-izobraževalni proces vključujemo glas otroka, tako, da spodbujamo aktivno vlogo otrok, omogočamo učenje otrok od otrok, vključujemo otroke v proces načrtovanja, vrednotenja in samovrednotenja, otrokom omogočamo sprotne kakovostne povratne informacije. Otrok v vključujočem vrtcu se igra in raziskuje ter je soustvarjalec svojega učenja in znanja.

 V okviru projekta smo konec meseca aprila v skupini izvedli kolegialno hospitacijo, na katerega sva s pomočnico povabili tudi g. ravnateljico Vasilijo Stolnik, ter ostale strokovne delavke z. Tema ki smo jo obravnavali so bile čebele. Z opazovanjem smo namreč ugotovili, da se s košnjo trave uniči veliko rož na katerih čebele nabirajo sladki nektar. Prav njim smo s sajenjem medovitih rastlin želeli pomagati.

Dejavnosti so se odvijale v igralnici, garderobi in zunaj na igrišču. Otroke sva s pomočnico razvrstile v manjše skupine glede na interese pri dejavnostih.

Pri nastopu sem z otroki vzpostavila ustrezno komunikacijo, pri pogovoru so mi  prisluhnili ter se pozitivno odzvali z odgovarjanjem na zastavljena vprašanja. Otroke sem  spodbujale k opazovanju, primerjanju, iskanju razlik in predvsem h pogovoru.

Otroci so pri dejavnosti sproščeno sodelovali, kar so pokazali s svojo vztrajnostjo in navdušenostjo. Najprej smo si ogledali fotografije preteklih dejavnosti in jih vrednotili. Delo v manjši skupini mi je omogočilo, da sem slišala govor otrok in opazila vsakega posameznika. Ko sem jim na mizo prinesla med pokrit s prtičkom so pokukali in  H. je dejala da je medek. Na vprašanje kakšnega okusa je so mi dejali da je sladek. Nato sem jim dala možnost izbire katere vrste medu bi okušali. Eden izmed dečkov ga ni maral in ga je odklonil, kar sem upoštevala. Ko sem jim rekla da gremo sadit rožice je deklica M. rekla da želi rdečo kangljico. Nato so se še ji pridružili ostali in skupaj smo poimenovali barve. Tukaj je bilo videno učenje otrok od otrok.  Ko sem jih vprašala s čim piči čebela so pokazali na zadnjico.  Deklica H. mi je rekla da jo je čebela pičila na roko. Govorno šibkejši otroci so komunicirali neverbalno.

Pri sajenju rastlin so bili zelo aktivni. Prenašali so zemljo, jo natovarjali v lončke. Opazili smo tudi majhnega deževnika in si ga ogledali. Pomagali so mi pri sajenju travnika. Najbolj pa jih je pritegnilo zalivanje. Pri tem opravilo so želeli vsi sodelovati.  Otroke sem sem med dejavnostjo večkrat pohvalila. Povratne informacije so bile sprotne in spodbujevalne.

Druga skupina se je s pomočnico igrala z recikliranimi igračami. Razvrščali so rožice glede na barvo in vstavljali žuželke v odprtine.

Dejavnost, ki sva jih izvajale  so otroke pritegnile,  kar se je videlo iz njihovih zadovoljnih obrazov. Menim, da so počutili zelo sproščeno in da so v naravi zelo uživali.

Kolegialne hospitacije v skupini so priložnost za izmenjavo dobrih praks in kritičen pogovor o tem, kaj smo izvedle dobro, kaj bi lahko drugače. Nudi nam priložnost vpogleda v prakso ostalih sodelavk, kar se nam zdi dragocena priložnost za strokovno rast.

Hospitacijski nastop je  bili zelo prijetna izkušnja, s čimer sem pridobila polno lepih vtisov. Predvsem pa me veseli, da so otroci po izvedenih dejavnostih pokazali zanimanje in navdušenje še za nove dejavnosti, kar mi pomeni rezultat, da so bile dejavnosti zanimive.

Zapisala Melita Karas