Vsaka vožnja z avtomobilom, tudi če je cilj oddaljen le nekaj kilometrov, je za otroka posebno doživetje. Širi mu obzorja, med vožnjo spoznava okolico, promet in sprejema navade in vzorce ravnanja voznika. Vse to so razlogi, da mora biti vsaka vožnja tudi varna vožnja. Otroke smemo voziti v osebnem avtomobilu le, če so starosti primerno pripeti v otroškem varnostnem sedežu.
Z izvajanjem projekta Pasavček, katerega razpisuje Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, smo pričeli novembra in ga zaključili meseca maja. Cilj projekta je ozaveščanje o pravilni rabi varnostnega sedeža in varnostnega pasu. Dejavnosti so bile zelo raznolike in so otrokom omogočale aktivno sodelovanje, pripovedovanje o svojih izkušnjah in spoznanjih, saj je večina otrok vsakodnevno udeležena kot sopotnik v avtomobilu. Preko dejavnosti so otroci spoznali, kako pomembna je pripetost v avtomobilu, pravilna uporaba otroških sedežev, varnostnih čelad, odsevnih teles, skrb zase in za druge udeležence v prometu. In kaj vse smo počeli?
Otrokom sva s pomočnico najprej pripravili spodbudno učno okolje. V kotičku so imeli otroci na voljo različno literaturo na temo prometa, knjige z vstavljanjem vozil, leseno železnico, avtomobile iz mos gumija, katere so lahko razvrščali glede na posamezne kriterije, traktorje s prikolico, igrico na ježke kjer so iskali pare, plastične volane, zvočne igrače, garaže iz odpadnih tulcev… Pripravili smo si tudi plakat ob katerem so se otroci veliko ustavljali, spraševali, se pogovarjali med sabo, z odraslimi…
V igralnico smo prinesli različne avto sedeže, otroci so pripovedovali o svojem sedežu, ter iz izkušenj povedali, katerim otrokom je kakšen sedež namenjen. Sedeže so preizkušali, se ob tem igrali in zabavali, ter preko igre pridobivali pomembne podatke. Demonstrirali smo tudi pravilno zapenjanje z varnostnim pasom.
Z otroci smo veliko ustvarjali na temo prometa. Izdelali smo avtomobilčke in prometne znake iz odpadnega materiala, traktor iz kartonskih škatel… Veliko smo ustvarjali s tudi s pomočjo plastelina, najbolj pa so nam bile všeč lepljive slike.
Skupaj z otroci smo se naučili pesmico Moj rdeči avto in jo zaigrali ob spremljavi malih ritmičnih in melodičnih instrumentov. Spoznali smo tudi gibalno- plesno pesmico Avto. Prisluhnili smo zvokom posameznih prevoznih sredstev in jih prepoznavali na sličicah. Ugotavljali katera vozila se vozijo po cesti, katera po zraku, katera po vodi. Vozila smo spuščali po klancu, jih vozili skozi tunel, po klopeh, med ovirami in se ob tem dobro razgibali. Preko sprehodov v bližnjo in daljno okolico smo si pridobili nove veščine predvidevanja, kako se obnašajo oni in drugi udeleženci v prometu.
Misli otrok o tem, zakaj smo pripasani, so se tekom izvedbe projekta zelo spremenile – v začetku je precej otrok povedalo, da smo pripasani za to, da nas ne dobi policija, kasneje, ko smo se veliko pogovarjali, se je njihovo mnenje spremenilo, saj so povedali, da smo pripasani za to, da smo bolj varni, da nas ne vrže iz avtomobila…
Preko projekta sva s sodelavko opazili, da so na podlagi novih spoznanj in izkušenj postali prizadevnejši, samostojnejši, samozavestnejši. Naslednje leto se bomo zagotovo znova vključili v projekt, tokrat obogateni z novimi izkušnjami.
Melita Karas
