Otroke fascinirajo živa bitja, zato jih tudi na vsakem koraku opazijo, opazujejo, dotikajo, primejo ali pa jo tudi namerno pohodijo.

Otroci so vedno znova in znova na sprehodu, v gozdu ali pa na igrišču našli kakega deževnika, ga prijemali,  opazovali in raziskovali.  Včasih so z deževnikom  pohecali tudi  katerega izmed prijateljev, predvsem tiste, katerim deževniki niso preveč všeč, se jim »zdijo gnusni«. Prav zato smo si deževnika bolj podrobno ogledali in izvedeli marsikaj zanimivega. Za lažje in bolj natančno opazovanje smo uporabljali tudi povečevalna stekla, da smo še bolj nazorno videli, kako se giba, krči in razteza. Deček  A. je  znal tudi povedati: »Da, če ga daš na pol, živi naprej«. To smo preverili v leksikonu in na spletu in je res ampak le v primeru,  če je ranjen v zadnjem delu telesa. Tega nismo poskusili narediti, ker želimo, da otroci pridobijo pozitiven, ljubeč odnos do živali.

Spoznali so, da so zelo koristni, saj nam rahljajo zemljo in jo s svojimi izločki tudi bogatijo. Naredili smo tudi hotel za deževnike in  tako smo  lahko tudi opazovali, kako si naredijo rove in se prehranjujejo z odpadnimi organskimi odpadki.

Ob teh dejavnostih je marsikateri otrok izgubil strah oz.  gnus do te živali. So pa postali tudi bolj pazljivi na naših sprehodih in igri,  da jih ne pohodijo, ko se nam »postavijo« na pot, saj sedaj vedo zakaj so koristni in zakaj jih  potrebujemo.

Karolina Korošak, ODDELEK 4-5 let