V skupini 3-4 let smo v okviru naravoslovnih in eko dejavnosti posvetili raziskovanju zanimivih prebivalcev tal – deževnikov.
Naše raziskovanje se je začelo z obiskom narave, kjer smo jih pod cvetličnimi lončki poiskali. Previdno in spoštljivo smo jih pod lupami opazovali, kar nam je omogočilo, da smo od blizu videli njihove telesne značilnosti. Opazili smo, kako se premikajo, kako je videti njihova koža in kako reagirajo na svetlobo in dotik.
V skupini smo nadaljevali z branjem pravljice »Super deževnik«, ki nas je skozi domišljijsko zgodbo naučila, da so tudi najmanjša bitja lahko junaki. Pravljica nas je spodbudila k razmišljanju o vlogi deževnikov in o tem, kako zelo so pomembni za zdravo prst. Izvedli smo tudi zanimiv poskus: iz papirnatih brisač smo izdelali svoje »umetne deževnike«. Ko smo jih zmočili, so se pričeli premikati in »plezati«, kar nas je navdušilo. S tem preprostim, a zabavnim eksperimentom smo spoznali, kako pomembna je vlaga za življenje in gibanje deževnikov.
Svoja spoznanja in opažanja smo združili v plakat, ki smo ga ustvarili z veliko mero ustvarjalnosti in truda. Deževnike smo pobarvali s svinčnikovimi barvicami, okolje nad in pod zemljo pa smo prikazali z voščenimi barvicami. Na plakatu smo označili tudi, kje živijo deževniki, kaj jedo in kako pomagajo rahljati prst ter pospešujejo razkroj organskih snovi.
Postavili smo tudi terarij za deževnike, kamor smo previdno prenesli nekaj primerkov iz narave. V njem smo ustvarili primerne pogoje z vlažno zemljo, listjem in temnimi kotički, da bodo deževniki lahko varno bivali in jih bomo lahko opazovali še naprej. To nam bo omogočilo dolgoročno spremljanje njihovega vedenja.
Za konec smo iz plastelina oblikovali deževnike različnih velikosti. S tem smo urili fino motoriko, razvijali občutek za obliko in primerjali njihove dolžine. Ugotavljali smo, kako dolgi lahko postanejo v naravi in zakaj je to pomembno za njihovo gibanje in preživetje.
Celoten projekt nas je zelo navdušil. Spoznali smo, da so deževniki nepogrešljivi del zdravega ekosistema. Brez njihovega trdega dela pod zemljo bi bila tla revna, rastline bi težje uspevale, posledično pa bi bilo manj hrane tudi za nas ljudi. Naučili smo se, da moramo biti do teh majhnih bitij pozorni, spoštljivi in skrbni, saj brez njih življenje na Zemlji ne bi bilo takšno, kot ga poznamo.
Z našim delom in raziskovanjem smo ponosno pokazali, da znamo opazovati, raziskovati in ceniti naravo ter prispevati k razumevanju in varovanju okolja.
V projektu so sedelovali strokovni delavci v oddelku: Melita Karas, Nataša Belec, Matej Štebih in Blažka Hozjan.
Zapisala: Melita Karas
